Vesti

Nazad RTV Ko~ani Forum Linkovi Istoriski razvoj Mestopolo`ba Ko~ani denes

VESTI

2001 g.

JULI
Mladinska letna {kola na Ponikva
Smenet rakovodniot tim na AD "Ruen"
Ste~aj vo ZZ "Mo{a Pijade" - G. Podlog

JUNI
Regionalni sportski natprevari na penzionerite
Truewe so hrana

MAJ
Zavr{i 37-ot DAF
Odr`an gradskiot festival "Pazar na mo`nosti"

APRIL
Obid za kra`ba vo MB "Iskra"

MART
Drasti~no namaluvawe na povr{inite pod oriz
Privremeno iseleni od zagrozenite podra~ja
Odbele`an denot na krvodaritelstvoto

FEVRUARI
Prezentacija na Fondacijata "Konrad Adenauer"

JANUARI
Izbran najdobar sportist na 2000-ta
Predadena vo upotreba nova gradinka
Po`ar vo Agencijata za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelieto

2000 g.

DEKEMVRI
Ispolnet planot za krvodaruvawe
Odbele`an jubilejot na Radio Ko~ani
Zlaten medal za ko~anskiot oriz

NOEMVRI
Nagrada za TV Ko~ani
Radio Ko~ani - jubilej
Fateni bugarski dr`avjani

OKTOMVRI
Ko~anski denovi na orizot
Dogovor za sorabotka na Crveniot krst
Konstitutivna sednica na Sovetot na op{tinata
Teatarska premiera

SEPTEMVRI
Poseta na Tajvanskiot ambasador
Lokalni izbori 2000
Objasnuvawe (nov direktor na Radiotelevizija Ko~ani)

1999 g.

MAJ
Sostojba so kosovskite begalci vo Ko~ani
Nov direktor na Radiotelevizija Ko~ani

APRIL
Grabe` vo "Ko~ansko Pole"
Kosovski begalci vo Ko~ani
Kamen-temelnik vo NIGP "Evropa 92"
Sostojba vo AD "Ruen"

MART
19. sednica na Sovet na op{tinata
Plan za navodnuvawe
Sostojba po NATO-napadite vo SR Jugoslavija
Rabotna sredba za geotermalnata energija
Sednica na Grupacijata za orizoproizvodstvo

FEVRUARI
Zgri`uvawe deca vo drugi semejstva
Kadrovski promeni na rakovodnite mesta
Fateni {verceri so oru`je

JANUARI
Sertifikat ISO 9002 za AD "Ruen"
Licitacija na deloven prostor vo "Nova Trgovija"
Po`ar vo ZIK "Ko~ansko Pole"

2001 g.

Juli

Od 23 do 29 juli na{iot grad be{e doma}in na letnata {kola pod naslov "Funkcija i na~in na rabota na demokratskite institucii / me|unarodnite organizacii", koja se odr`a po inicijativa na Detskiot parlament na Ko~ani, a vo organizacija na germanskata fondacija "Konrad Adenauer". Stanuva zbor za {kola ~ija cel be{e mladite da se zapoznaat so principot na rabota, zada~ite i obvrskite na me|unarodnite organizacii i institucii, a u~esnici bea nad 70-tina ~lenovi na Detskiot parlament na Makedonija od dvaesetina gradovi i naseleni mesta vo dr`avata. Podeleni vo t.n. rabotilnici, posetitelite na {kolata vo {este rabotni denovi obrabotija pove}e aktuelni pra{awa od oblasta na demokratskite procesi kaj nas i vo svetot. Predava~i na {kolata bea Andreas Klajn, Nino Galeti, Hans Riser, d-r Ilija Todorovski,
d-r Du{an Trajkovski, Qubomir Janev, Vasko Naumovski, Zlatko Filipovski i drugi. Me|u temite za koi se zboruva{e na predavawata karakteristi~ni bea onie za politi~kite sistemi na Germanija, SAD i Makedonija, za demokratskite procesi i sistemot na lokalnata samouprava kaj nas, organizacionata postavenost na Evropskata Unija i me|unarodnite organizacii i institucii, kako {to se: OBSE, Paktot za stabilnost vo Jugoisto~na Evropa, OON, UNICEF i UNDP. Osven toa, stana zbor i za pravata na decata i nivnata uloga vo sovremeniot svet, ulogata na semejstvoto vo op{testvoto, geografskite karakteristiki na Makedonija itn. Na krajot od raboteweto na {kolata bea sumirani i pretstaveni na postigawata od rabotilnicite.

Po dve odlo`uvawa na Sobranieto na akcionerite na eden od najgolemite ko~anski industriski kapaciteti, Industrijata za avtomobilski delovi "Ruen", vo sabotata, na 14 juli, kone~no e
izvr{ena smena na Upravniot i Nadzorniot odbor na dru{tvoto, odnosno na kompletnoto rakovodstvo, na ~elo so direktorot Jordan Srebrenov. Pritoa za nov pretsedatel na Upravniot odbor e izbran Aleksandar Eftimov, ma{inski in`iner, koj prakti~no i }e ja izvr{uva funkcijata generalen direktor na AD "Ruen". Za pretsedatel na Nadzorniot odbor e izbran
Du{an Krstev, ma{inski tehni~ar.

Vo edna od najgolemite zemjodelski zadrugi vo Makedonija, ZZ "Mo{a Pijade" od Gorni Podlog, denovive na predlog na Agencijata za sanacija na banki e povedena ste~ajna postapka. Ste~ajot e posledica na prezadol`enosta na Zadrugata ~ii obvrski godinava ja minaa granicata od 7 milioni germanski marki. Nepovolnite finansiski sostojbi vo poslednite nekolku meseci go blokiraa raboteweto na Zadrugata, koja nekolku meseci e bez struja, telefonski vrski i sli~no. Za ste~aen upravnik e postaven Qup~o Kozovski, diplomiran in`ener, inaku privaten biznismen.

Juni

So u~estvo na op{tinskite zdru`enija na penzionerite od Berovo, Del~evo, Peh~evo, M. Kamenica, Vinica i Ko~ani na 15 juni se odr`aa regionalnite sportski natprevari, ~ii organizatori bea ko~anskite penzioneri. Pove}e od 100 u~esnici se natprevaruvaa vo 7 disciplini - tegnewe ja`e, {ah, frlawe |ule, strela{tvo, pikado, tr~awe i skok od mesto. Na krajot od natprevarite na najuspe{nite im bea dodeleni priznanija i diplomi. Vo disciplinata tegnewe ja`e - ma`i najdobra be{e ekipata na M. Kamenica, a kaj `enite ekipata od Berovo, dodeka vo strela{tvo i kaj ma`ite i kaj `enite najuspe{ni bea ko~an~ani. Vo {ah, vo ma{ka konkurencija najdobra be{e ekipata na doma}inite, dodeka vo `enska konkurencija na Zdru`enieto na penzionerite od Vinica. Ma{kata ekipa od Ko~ani be{e najdobra vo pikado, a kaj `enite najdobri bea del~ev~anki. Vo disciplinata frlawe |ule - poedine~no najdobri bea Svetislav Danevski i Stojna Mil~evska od M. Kamenica, dodeka vo tr~awe Zdravko Stamenkovski i Vera Jankulovska, isto taka od M. Kamenica. Vo disciplinata skok od mesto, {to se odr`a samo vo ma{ka konkurencija, najdobar be{e Sande Stamenkovski od M. Kamenica. Imaj}i predvid deka ekipite na Zdru`enieto na penzionerite od M. Kamenica osvoija najmnogu prvi mesta, ekipno toa go osvoi prvoto mesto i be{e proglaseno za najdobro.

Vo po~etokot na ovoj mesec vo Zavodot za zdravstvena za{tita - Ko~ani registrirano e truewe so hrana od privatni du}ani. Stanuva zbor za evidentirani 56 lica, vo najgolem broj deca do 10 godi{na vozrast, u~enici vo OU "Malina Popivanova". Zasega e poznato deka vo kriti~niot period ovie lica kupuvale sladoled i slatkarski proizvodi vo nekoj od kioscite vo blizina na u~ili{teto. Spored informaciite dobieni od d-r Qubinka Saltirova, specijalist epidemiolog, kaj 15 pacienti e izolirana bakterijata salmonela {to upatuva na zaklu~ok deka tie jadele zarazena hrana. Od vkupniot broj zaboleni, 18 lica se zadr`ani na lekuvawe vo infektivnoto oddelenie pri Medicinskiot centar vo [tip, a ostanatite se na doma{no lekuvawe. Od Ministerstvoto za zdravstvo e upateno barawe vo site maloproda`ni objekti vo koi se prodavaat prehranbeni artikli {to se lesno rasiplivi i so kratok rok na traewe, da se vr{i kontrola na nivnata ispravnost na sekoi 15 dena.

Maj

So pretstavata na studentite od Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje "Piesa br. 27" i sve~enoto dodeluvawe na nagradite, na 31 maj se spu{ti zavesata na 37-ot Dramski amaterski festival, Ko~ani, 2001. Godina{niov festival na dramskite amateri se slu~i vo isklu~itelno
te{ki uslovi i vo slo`ena op{testveno-politi~ka sostojba, vo koi i Ministerstvoto za kultura i op{tinata najdoa sili i dadoa poddr{ka Ko~ani po 25 pat da bide doma}in na dramskiot amaterski festival. Godinava ovoj jubilej se sovpadna so u{te eden - 40 godini od izvedbata na prvata amaterska pretstava. Od 46-te pretstavi od koi selektorot ima{e mo`nost da ja sostavi programata, publikata vide 14, od koi edinaeset bea vlezeni vo oficijalna konkurencija. Spored, kako {to velat samite ~lenovi, strogite kriterumi na `iri komisijata, nagradite na ovoj festival im pripadnaa na alternativnite viduvawa na pretstavite "Tetovirani du{i" i "Ontofobija", na teatarskite trupi "57" i "Plagijatori bez usul", od Mladinskiot kulturen centar vo Skopje na re`iserite Ruse Arsov i Bojan Trifunovski.

Na inicijativa na germanskata fondacija "Konrad Adenauer", a vo sorabotka so lokalnata samouprava na op{tinata, na 26. maj na platoto vo Trgovskiot centar vo Ko~ani se odr`a festivalot "Pazar na mo`nosti". Ovaa manifestacija, koja e del od proektot "Gra|anite za gra|anite", zna~i vklu~uvawe na na{iot grad vo odbele`uvaweto na 2001 godina kako Me|unarodna godina na volontarizmot. Vo ramkite na devet~asovnata kulturno-zabavna programa se pretstavija pove}e muzi~ki grupi, ansambli, poedinci i institucii, a preku posebni {tandovi na koi se prodavaa proizvodi i predmeti sozdadeni od gra|anite se sobiraa finansiski sredstva za posebna namena. Bidej}i `itelite na Ko~ani imaa mo`nost sami da odlu~uvaat za {to da se potro{at ovie pari, prifatena be{e edna blagorodna ideja so niv da bide izgraden detski zabaven park i igrali{te. Na festivalot be{e promovirana najnovata reklamna bro{ura za Ko~ani i za prvpat pe~atenata mapa na gradot.

April

No}ta me|u 25 i 26 april, nepoznati storiteli vlegle nasilno vo prostoriite na Mati~nata biblioteka "Iskra" i napravile nered. Po uvidot na nadle`nite policiski organi, konstatirano e deka storitelot ili storitelite ne ukrale ni{to, osven {to vo skoro site kancelarii gi rasfrlale knigite i arhivskiot materijal, a uni{tile i nekolku biroa i fotokopir ma{inata. Spored policijata, stanuva zbor za krivi~no delo "te{ka kra`ba vo obid", poradi {to se pravat napori za otkrivawe na storitelite. Inaku, od slu`bata za analitika pri UVR - Ko~ani e dobiena informacija deka brojot na kra`bite vo trgovski du}ani i stopanski objekti vo tekot na ovoj mesec osetno e zgolemen, pri {to e registrirana {teta od blizu 200.000 denari.

Mart

Iako spored planot za navodnuvawe od hidrosistemot "Bregalnica" se planira{e vo Ko~ansko da bidat zaseani 2.691 hektar pod oriz, sepak ovie povr{ini drasti~no se namaleni. Imeno, so korekcijata na planot za navodnuvawe, {to be{e objavena na 28 mart, e donesen zaklu~ok pod oriz ovaa godina da se zaseat samo 238 hektari. Pri~ina za vaka golemoto namaluvawe e nedostigot od voda vo akumulacijata "Kalimanci" kade se akumulirani 10.855.000 milioni kubni voda, {to zaedno so proto~nite vodi iznesuva zaliha od samo 12 milioni i 700 iljadi metri kubni. Za sporedba, za navodnuvawe na planiranite 2.691 hektar se o~ekuva{e da se raspolaga so blizu 53 milioni kubni metri voda. So korekcijata na planot ne se namaluvaat povr{inite {to }e bidat zaseani so drugi zemjodelski kulturi, odnosno ostanuvaat planiranite 1.531 hektar pod industriski, gradinarski i fura`ni kulturi i ovo{nite i lozovite nasadi.

Spored dobienata informacija od op{tinskata organizacija na Crven krst, poradi vlo{enata bezbednosna sostojba vo oddelni podra~ja od dr`avata, zaklu~no so 26 mart vo Ko~ani i Ko~ansko svoj privremen prestoj prijavile okolu 119 lica. Najgolem del od niv se od Tetovo, a gi ima i od Ki~evo i Kumanovo. Privremeno iselenite lica prestojuvaat kaj rodnini i prijateli vo Ko~ani, a mal del vo Podlog i Orizari. Vo Crveniot krst velat deka na site }e im e dadena neophodnata materijalna pomo{ spored mo`nostite na samata organizacija.

So prigodna sve~enost Op{tinskata organizacija na Crven krst Ko~ani go odbele`a 17 mart - Denot na krvodaritelstvoto vo Republika Makedonija. Po toj povod gradona~alnikot Qubomir Janev priredi priem za pretstavnicite i aktivistite na ko~anskiot Crven krst, pri {to go iska`a zadovolstvoto od prika`anite rezultati vo oblasta na dobrovolnoto krvodaruvawe vo tekot na minatata godina. Istot taka , be{e izrazena podgotvenost da im se dade poddr{ka na lu|eto koi na delo ja poka`uvaat svojata humanost. Na sredbata, gradona~alnikot be{e zapoznat so uspesite i problemite so koi se sre}ava Crveniot krst od Ko~ani, a posebno krvodaritelite. Gordost e {to minatata godina planot za krvodaruvawe e ispolnet so 110%, poradi {to se vbrojuvame me|u najaktivnite i najorganiziranite vo zemjava, re~e me|u drugoto d-r Mihail Ivanov, pretsedatel na op{tinskiot Crven krst - Ko~ani. Kako poseben problem be{e istakanto prostornoto pra{awe, poradi koe del od zacrtanite aktivnosti se so namalen intenzitet ili voop{to ne se realizirani. Vo delot na krvodaruvaweto problem e {to privatnite stopanski subjekti gi ukinaa site beneficii za krvodaritelite, {to mo`e da predizvika namaluvawe na nivniot broj. Na sve~enosta {to po povod Denot na krvodaritelstvoto se odr`a vo restoranot "Elpida", im bea dodeleni priznanija na site koi po 50, 70 i 100 pati daruvale krv. Za najuspe{no u~ili{te vo krvodaruvaweto priznanie dobi UCSO "Qup~o Santov", najaktivna stopanska organizacija e AD "Ruen", a najuspe{na mesna zaednica e MZ Sokolarci. Za pove}e od 100 pati daruvawe krv posebno priznanie i nagrada, TV priemnik, dobi Dragoqub Arsov od Sokolarci koj dosega 111 pati ja poka`al svojata humanost. Posebno priznanie za svojata aktivnost pak, od Crveniot krst na Makedonija dobi Stanicata za transfuziologija pri Medicinskiot centar - Ko~ani.

Fevruari

Na 7 o.m., se odr`a promocija na germanskata fondacija "Konrad Adenauer", koja vo sorabotka so lokalnata samouprava od op{tinata Ko~ani go izveduva proektot "Gra|anite za gra|anite". Stanuva zbor za manifestacija {to }e se odr`i kon krajot na mesec maj, a na koja so svoite karakteristiki, celi i poznavawa }e se pretstavat nevladinite organizacii, zdru`enijata na gra|ani i poedinci od celata op{tina. Realiziraweto na proektot ima za cel da ja pottikne dobrovolnata gra|anska anga`iranost, {to se sovpa|a so odbele`uvaweto na 2001 godina, kako Godina na volontarizmot.

Januari

Vo organizacija na op{tinskiot Sojuz na sportovite i sportskite novinari od op{tinata se odr`a manifestacijata "Izbor na sportist 2000". Za postignatite rezultati vo karate sportot na doma{nata i me|unarodnata scena, za najdobar sportist za 2000-ta godina be{e proglasen Blagoj Arsov, ~len na karate klubot "Partizan" od Ko~ani. Titulata najuspe{na ekipa mu pripadna na Gradskiot {ahovski klub "Ko~ani Univerzalpromet", a trenerot na klubot Vlatko Trkaqanov
be{e proglasen za najuspe{en trener. Tradicionalno, sekoja godina na izborot na sportist na godinata se dodeluva i priznanie za najdobar sportski novinar. Ova priznanie za minatata godina mu pripadna na Ilija Vu~kovski, dopisnik na vesnicite "Ve~er" i "Makedonski sport". Za osobeni zaslugi vo afirmacijata na sportot od Ko~ani na doma{en i me|unaroden plan priznanija dobija Qup~o Janev, sudija vo borewe - sloboden stil, koj u~estvuva{e na Olimpijadata vo Sidnej, kako i Qup~o Xamov, trener na `enskiot ko{arkarski klub "Ko~ani".

Vo petokot, na 19. januari vo upotreba be{e predaden objektot na novata detska gradinka vo blizina na Gradskiot pazar. Ovoj objekt, ~ija izgradba trae{e dvaesetina godini, e zavr{en so finansiska pomo{ od Vladata na Republika Kina - Tajvan. Na otvoraweto na novata gradinka prisustvuvaa tajvanskiot ambasador Piter ^eng, vo pridru`ba na svoite sorabotnici, ministerot za trud i socijalna politika Bedredin Ibraimi i drugi gosti i gra|ani. Kako {to istakna gospodinot ^eng, ovoj objekt e vo nizata od 6 infrastrukturni proekti {to gi pomaga negovata Vlada, a iznosot na vlo`enite sredstva se dvi`i okolu 22 milioni denari. Koristeweto na prostoriite na novata gradinka }e zapo~ne denovive.

Utroto, na 3. januari, okolu 7 ~asot, vo prostoriite na Agencijata za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto -Rabotna edinica Ko~ani, izbuvna po`ar vo koj izgorea kompletnata oprema i inventar. Imaj}i predvid deka stanuva zbor za baraka so drvena konstrukcija, razbirlivo e zo{to protivpo`arnata edinica mo`e{e mnogu malku da stori, iako brzo pristigna na mestoto na nastanot. Pri~ina za nastanuvawe na po`arot e kratkiot spoj vo elektri~nata instalacija, koj najverojatno nastanal poradi nestru~no priklu~uvawe na tri termo pe~ki, od koi ednata ostanala vklu~ena za vreme na novogodi{nite praznici. Uvid vo nastanot izvr{ija stru~ni ekipi od UVR - Ko~ani, od Osiguritelnata kompanija "Vardar" i od direkcijata na Agencijata za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto od Bitola. Procenkata na {tetata se u{te e vo tek, no spored prvi~nite soznanija se ocenuva deka taa mo`e da dostigne i nad 60.000 germanski marki.

2000 g.

Dekemvri

"Planot za krvodaruvawe za 2000-ta godina e ispolnet 100 procentno, pa duri za izvesen procent e i natfrlen. Od postignatite rezultati sme kompletno zadovolni, posebno {to sme me|u retkite op{tinski organizacii vo Makedonija koi imaat vakov u~inok, za {to dosega pove}epati sme se zdobile so visoki dr`avni priznanija"- istakna me|u drugoto Stojanka Koceva, sekretar na ko~anskiot Crven krst, vo intervjuto za RTV Ko~ani. "Za pofalba se krvodaritelite vo srednite u~ili{ta, kako i vrabotenite vo nekolku ko~anski pretprijatija, koi iska`aa nesebi~na humanost i se odzvaa na na{ite povici. Sepak, ovde ne zastanuvame, tuku ve}e e pri kraj planot za dobrovolno krvodaruvawe za narednata 2001 godina, koj isto taka se nadevame deka }e bide potpolno ispolnet."

Na 22-ri ovoj mesec so prigodna sve~enost be{e odbele`ana 45 godi{ninata od osnovaweto i rabotata na Radio Ko~ani. Po toj povod, na proslavata bea pokaneti pogolem del od lu|eto koi dale sopstven pridones vo razvojot na na{iot medium vo celiot toj period. Od imeto na vrabotenite vo Radiotelevizija Ko~ani i od svoe li~no ime blagodarnost za naporite {to bile napraveni ovaa informativna ku}a da opstoi, upati v.d. direktorot Serafim Serafimov. Zboruvaj}i pred prisutnite gosti, toj vo svojot pozdraven govor me|u drugoto se osvrna na periodot vo koj se zapo~nalo so rabota, pa se do denes. Vo ramkite na sve~enosta, po povod jubilejot na pove}e zaslu`ni nekoga{ni i sega{ni rabotnici vo radioto im bea vra~eni blagodarnici. Ednoglasna be{e `elbata na nekoga{nite tvorci na radio programata, nivnoto Radio Ko~ani u{te dolgo da opstojuva vo vremeto i da do~eka u{te pogolemi jubilei.

Na manifestacijata "Eureka 2000" koja se odr`a vo Brisel, Belgija, ko~anskiot oriz se zdobi so zlaten medal za kvalitet. Ova visoko me|unarodno priznanie e dobieno vrz osnova na elaboratot {to minatata godina go izgotvi stru~en tim od Institutot za oriz od Ko~ani, vo koj se precizirani karakteristikite {to orizot treba da gi ispolnuva za da ja dobie oznakata "Ko~anski oriz". Pokraj toa, od Biroto za za{tita na industriskata sopstvenost na ko~anskiot oriz mu e dodelena plaketa za prva priznaena oznaka za poteklo na proizvod.
"So nagradite dobieni vo Brisel, orizot proizveden vo Ko~anskata kotlina ja dobiva osnovnata za{tita na geografskoto poteklo - veli m-r Dobre Andov, upravnik na Institutot za oriz - {to zna~i deka sekoj proizvoditel koj }e saka da ja koristi oznakata "Ko~anski oriz" }e mora da doka`e deka negoviot proizvod gi ispolnuva karakteristikite definirani vo elaboratot".

Noemvri

Na 30. noemvri i 1. dekemvri, vo hotelot "Molika" na Pelister kaj Bitola, se odr`aa 25-te Denovi na makedonskoto radio 2000, ~ij doma}in be{e Radio Bitola koja odbele`uva 50 godini od svoeto postoewe. Na ovaa smotra na najdobrite programski ostvaruvawa na 29-te radio stanici-~lenki na Zdru`enieto na javnite lokalni radiodifuzni pretprijatija na Makedonija,
u~estvuva{e i RTV Ko~ani. Vo natprevaruva~kiot del na manifestacijata bea odredeni pet kategorii za radio produkcijata i 2 kategorii za televiziski emisii. Radio Ko~ani u~estvuva{e vo tri kategorii - dnevno-informativni emisii, emisii na narodna i emisii na zabavna muzika, dodeka Televizija Ko~ani u~estvuva{e vo dvete kategorii - dokumentarni emisii i TV reporta`a. Pritoa, nagrada za najdobro scenario dobi dokumentarnata emisija pod naslov "Svoj na svoeto" na avtorot Toni Ajtovski, a vo produkcija na Televizija Ko~ani. Zabavno-muzi~kata emisija "Rok progresija" ~ij avtor e Il~o Lazarovski dobi javna pofalba.

Na 29. noemvri Radio Ko~ani ja odbele`a 45 godi{ninata od svoeto postoewe. Imeno, na ovoj den, 1955 god. oficijalno e registrirano formiraweto na ovaa radio stanica, treta po red vo Makedonija (po Radio Skopje i Radio Bitola). Iako ovoj datum se zema kako oficijalen za po~etok na rabotata na radioto, istoto postoelo nekolku godini pred toa, no se vodelo kako t.n. lokalna razglasna stanica.

Kon krajot na minatiot mesec, na vlezot od Ko~ani, vo blizina na naselbata Orizari, organite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti - UVR Ko~ani otkrija grupa dr`avjani na Republika Bugarija koja vo na{ata zemja vnela pogolema koli~ina stoka za {iroka potro{uva~ka, so namera istata da ja prodade na nelegalen na~in. Spored informacijata dobiena od Zoran Trajanov, pretsedatel na Osnovniot sud - Ko~ani, stanuva zbor za vkupno 18 lica koi so avtobus vlegle na teritorijata na R. Makedonija preku grani~niot premin Del~evo, a pri kontrolata na
soobra}ajnata policija e otkrieno deka so sebe nosat golema koli~ina vredna tekstilna, elektronska i metalna stoka. Od dobienite informacii pri razgovorot so licata e zaklu~eno deka stokata bilo planirano da se transportira do Tetovo kade trebalo nelegalno da se prodade. Soglasno zakonskite propisi, site 18 lica se privedeni vo UVR - Ko~ani i protiv niv e podnesena prekr{o~na prijava, a sudot gi kaznil so pari~ni kazni {to se propi{ani so zakon. Bidej}i del od niv ne mo`ele da ja platat pari~nata kazna, bile isprateni na izdr`uvawe zatvorska kazna vo traewe od po dva dena. Isto taka izre~ena e merka proteruvawe od teritorijata na Republika Makedonija.

Oktomvri

Od 20-ti do 22-ri oktomvri se odr`a kulturno-stopanskata manifestacija "Ko~anski denovi na orizot 2000". Ovaa godina vo nejzini ramki bea vklu~eni nekolku aktivnosti {to go odbele`aa periodot na `etvata na najzna~ajnata zemjodelska kultura vo Ko~ansko. Vo ramkite na proektot "^ista i zelena Makedonija" {to se sproveduva vo organizacija na UNDP(Programa za razvoj pri Obedinetite nacii) vo OU "Nikola Karev" se odr`a likoven natprevar za u~enicite od osnovnite u~ili{ta od op{tinata, pri {to akcent vo tvoreweto na decata be{e daden na gri`ata i jakneweto na svesta za za~uvuvawe na `ivotnata sredina. Vo Centarot za detsko tvore{tvo "ASNOM" se odr`a detskiot poetski festival "Oktomvriski iskri~ki" na koj zedoa u~estvo pedesetina u~enici od osnovnite u~ili{ta so svoi poetski tvorbi na tema "Detski svet". Vo prostoriite na Domot na kulturata "Beli mugri" be{e otvorena likovna izlo`ba na koja be{e pretstaven del od likovnite tvorbi sozdadeni na 19-ta me|unarodna likovna manifestacija "Mal bitolski Monmartr" i "Pelisterska rapsodija" {to se odr`uva vo Bitola. Isto taka, vo prostoriite na Domot be{e postavena izlo`ba na zemjodelski proizvodi karakteristi~ni za ko~anskiot kraj, pri {to posetitelite imaa mo`nost da gi vidat postigawata na zemjodelcite od ovoj region. Vo organizacija na p~elarskoto zdru`enie "Matica" be{e organizirana izlo`ba na p~elni proizvodi i tehnologija za proizvodstvo na med. Za qubitelite na folklorot se odr`a folklorno defile po ulicite na gradot, a na koncertot pod naziv "Ko~ani igra" vo salata na Domot na kulturata nastapija folklorni ansambli od nekolku kulturno-umetni~ki dru{tva vo zemjata. Velosipedskiot klub "Ciklet Delikates" be{e organizator na velosipedska trka niz gradot i po okolnite naseleni mesta, koja ima{e rekreativna cel i nose{e naziv "Site na velosiped". Me|u aktivnostite povrzani so manifestacijata "Ko~anski denovi na orizot 2000" vredno e da se spomene i koncertot na seriozna muzika {to se odr`a vo salonot na Osnovnoto muzi~ko u~ili{te "Stevan Mokrawac", a na koj nastapija u~enici i studenti od srednoto muzi~ko u~ili{te i Fakultetot za muzi~ki umetnosti od Skopje. Vo ramkite na manifestacijata se odr`a i tradicionalniot Ko~anski pana|ur.

Na 20-ti oktomvri kako gosti na Op{tinskata organizacija na Crven krst vo Ko~ani prestojuvaa pretstavnici na Crveniot krst od Ba~ka Topola, Sojuzna Republika Jugoslavija. Povod za ovaa poseta be{e potpi{uvaweto na zaedni~ki dogovor za me|usebna sorabotka. Kako {to, me|u drugoto, be{e istaknato na sve~enosta po toj povod, vakviot ~in zna~i svoevidno zbratimuvawe na ovie dve srodni organizacii i sigurna osnova za natamo{na pobliska sorabotka na kulturen i stopanski plan me|u Ko~ani i Ba~ka Topola.

Vo petokot, na 13 ovoj mesec, Sovetot na op{tinata Ko~ani ja odr`a svojata prva sednica vo noviot sostav. Na ovaa konstitutivna sednica, koja ima{e sve~en karakter, na novite ~lenovi na Sovetot im bea verifikuvani mandatite za naredniot ~etirigodi{en mandat. Voedno tie dadoa sve~eni izjavi po povod oficijalnoto stapuvawe vo Sovetot, vetuvaj}i deka }e rabotat sovesno i ~esno, vo imeto na gra|anite koi gi izbrale. Na sednicata, osven formiraweto na dve komisii {to se neophodni za natamo{nata rabota, be{e izbran i Pretsedava~ za naredniot mandaten period. Na predlog na Komisijata za mandatni pra{awa, izbor i imenuvawa za ovaa funkcija be{e izbran d-r Todor Pa{ovski, so 11 glasovi "za" i 8 "protiv". Inaku, gospodinot Pa{ovski pretsedava{e so Sovetot na op{tinata i vo izminatite ~etiri godini. Od sovetnicite be{e dadeno ovlastuvawe dosega{niot sekretar na Sovetot, gospo|a Milka Aleksandrova, da ja vr{i ovaa funkcija do narednata sednica, koga bi trebalo da bide izbran nov sekretar.

Dramskoto studio pri Domot na kulturata "Beli mugri" se pretstavi so najnovoto ostvaruvawe vo ovaa teatarska sezona. Stanuva zbor za pretstavata "Makbet" od E`en Jonesko. Vo tekot na izminatite ne{to pove}e od dva meseca mladite akteri rabotea na podgotovkata na ovoj dramski tekst, a seto toa se odviva{e pod re`iserskata palka na mladiot ko~an~anec Pero Danilovski, inaku student na otsekot za re`ija pri Nacionalnata akademija za teatar i film vo Sofija, Republika Bugarija. Ovaa pretstava-prvenec na Danilovski e prodol`uvawe na uspehot {to be{e zabele`an minatata godina so u{te eden tekst od istiot avtor. Potvrda za ova be{e polniot salon na Domot na kulturata i zadovolstvoto od videnoto {to publikata go iska`a so dolgotrajniot aplauz na krajot od samata pretstava.

Septemvri

Na 28 septemvri vo poseta na Ko~ani prestojuva{e ambasadorot na Republika Kina (Tajvan) vo Makedonija, g-dinot Piter ^eng so svoite sorabotnici. Vo ramkite na svojot raboten prestoj, toj go poseti klonot br. 4 na detskata ustanova "Pavlina Veljanova" (vo blizina na Gradskiot pazar), koj se u{te e vo izgradba, a za ~ie dovr{uvawe so svoja donacija ve}e u~estvuva tajvanskata Vlada. Gospodinot ^eng isto taka go poseti i detskoto odmorali{te na Ponikva (Osogovskite Planini) koe se renovira so finansiska pomo{ od negovata zemja. Za izveduvawe na rabotite na dvata spomenati objekta Vladata na Republika Kina (Tajvan) }e investira nad 350.000 germanski marki. Vo tekot na posetata na Ko~ani, tajvanskiot ambasador se sretna i so sopstvenicite i menaxerite na nekolku pretprijatija, pri {to se zapozna so mo`nostite za davawe tajvanska pomo{ i za ko~anskoto stopanstvo.

Na 10. septemvri vo Makedonija se odr`aa vtorite lokalni izbori. Vo op{tinata Ko~ani za gradona~alnik bea predlo`eni trojca kandidati: Qubomir Janev od koalicijata na SDSM, LDP, LD i SPM, ^ime Angelov od VMRO-VMRO i Dragi Serafimov od koalicijata VMRO-DPMNE i DA. Spored podatocite od Op{tinskata izborna komisija, najgolem broj glasovi osvoi Qubomir Janev, so {to stana nov gradona~alnik za vo narednite 4 godini. Pritoa toj go ostvari zakonskiot optimum za pobeda u{te vo prviot krug. [to se odnesuva do sovetni~kite mesta, vo Sovetot na
op{tina Ko~ani koalicijata SDSM, LDP, LD i SPM ima 11 mesta, a koalicijata VMRO-DPMNE i DA ima 8 mesta.

Poradi subjektivni pri~ini (nedorazbirawa so dosega{niot v.d. direktor) vestite na WEB stranicata na Radiotelevizija Ko~ani ne bea dopolnuvani. Imaj}i predvid deka od juli ovaa godina na negovo mesto, za nov direktor e nazna~en g-din Serafim Serafimov, stranicata povtorno redovno }e se dopolnuva, a vestite }e se objavuvaat spored svojata aktuelnost.

1999 g.

Maj

Vo petokot, na 7 o.m. vo Ko~ani prestojuva{e g-din Jasutaka Kato, pretstavnik na Me|unarodnata federacija na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina, pri {to ostvari rabotna poseta na begalcite od Kosovo vo op{tinata. Gospodin Kato se zapozna so uslovite vo koi `iveat ovie lica, kako i so potrebite {to gi imaat vo novata sredina. Istaknuvaj}i deka e svesen oti pomo{ta {to dosega ja primile e nedovolna, toj izrazi nade` deka sostojbata }e se podobri i deka o~ekuva tie naskoro da se vratat vo svoite mesta na `iveewe. Gospodinot Kato be{e informiran deka momentno vo op{tinskiot Crven krst - Ko~ani se registrirani 35 lica od SR Jugoslavija, koi primaat humanitarna pomo{.

Spored odlukata na Vladata na Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 6. april 1999 god. doneseno e re{enie za razre{uvawe na dosega{niot direktor na Radio televizija Ko~ani, Mihail Stefanov, a na negovo mesto za v.d. direktor e nazna~en Venco Donev, profesor po kni`evnost.

April

Vo rabotnata edinica "Oran`erii" koja raboti vo sostav na AD ZIK "Ko~ansko Pole", no}ta pome|u 28. i 29. april e izvr{en grabe` vo koj se ukradeni pari vo vrednost od nad 25.000 germanski marki. Parite se nao|ale vo blagajni~kata kasa, pri {to izvr{itelite na grabe`ot koristele elektri~na dup~alka so koja ja uni{tile bravata na kasata. Stanuva zbor za pari od dnevniot promet so oran`eriski proizvodi, koi poradi proda`bata {to traela do docnite popladnevni ~asovi, ne bile uplateni vo Zavodot za platen promet. Istragata e vo tek.

Spored informacijata od Op{tinskata organizacija na Crven krst, vo op{tinata Ko~ani dosega (22. april) se registrirani vkupno 29 lica od SR Jugoslavija, koi se zdobile so statusot na humanitarno zgri`eni lica.

I pokraj te{kite uslovi za stopanisuvawe, vo NIGP "Evropa 92" (na 14. april) be{e postaven kamen-temelnik na nov deloven objekt, koj vo najgolem del }e bide koristen kako proizvoden i magacinski prostor. Investicijata vo celost e na pretprijatieto, a izgradbata se o~ekuva da
zavr{i do krajot na godinata. Izveduva~ na grade`nite raboti e GP "Beton-Ko~ani".

Voenata sostojba vo SR Jugoslavija doprinese stopanskite subjekti vo Makedonija, a so toa i vo op{tinata Ko~ani da se najdat vo nezavidna ekonomska polo`ba. Na sredbata so novinarite {to se odr`a vo AD "Ruen", direktorot Jordan Srebrenov informira{e za momentnata sostojba vo ova pretprijatie, pritoa istaknuvaj}i deka spored planot za ovaa godina se predviduvalo izvozot vo Jugoslavija da iznesuva okolu 40% od vkupniot izvoz na "Ruen" ili okolu 10 milioni germanski marki, dodeka od istite prostori bil planiran uvoz na repromaterijali vo vrednost od okolu 7 milioni marki. Me|u najgolemite problemi e {to edna od osnovnite surovini, t.n. odlivci, koi mese~no se tro{at vo koli~ina od okolu 400-500 toni, se uvoz od Jugoslavija, {to zna~i nemo`nost za nivno obezbeduvawe. Isto taka, "Ruen" vo fabrikata "Crvena zastava" vo Kraguevac ima vlo`eno 290 razli~ni tipovi sopstven alat. Se pravat napori da se iznajdat na~ini za snabduvawe so surovini od drugi proizveduva~i, zo{to vo sprotivno neminovno }e bide zatvoraweto na nekoi proizvodni pogoni.

Mart

Sovetot na op{tinata (na 31. o.m.) ja odr`a svojata redovna 19. sednica na koja sovetnicite raspravaa po ~etirinaeset to~ki od dnevniot red, od koi pogolemiot del bea od oblasta na komunalnite dejnosti. Na sednicata be{e usvoen izve{tajot za rabotata na KJP "Vodovod", a be{e razgledana i informacijata za stepenot na realizacijata na proektot "Fabrika za voda". So zaklu~ok vo naredniot period da se intenzivira aktivnosta za izgradba na gradskata kapela, Sovetot na op{tinata ja usvoi i informacijata za nejzinata dosega{na izgradenost. Bea odobreni 50.000 denari za potrebite na Festivalot na detska pesna "Pinokio 99". Predlogot na Gradona~alnikot na op{tinata, za direktor na Javnoto pretprijatie "Ko~ani" da bide imenuvan Qup~o Beli~ev, naide na reakcija kaj sovetni~kata grupa na VMRO-DPMNE i istiot ne be{e usvoen. Na funkcijata v.d. direktor i ponatamu ostanuva Petar Minov.

Spored planot za navodnuvawe na Vodostopanskoto pretprijatie "Bregalnica", od hidromeliorativniot sistem "Bregalnica", vo podsistemot "Ko~ansko pole" godinava }e se navodnuvaat 3.355 hektari, od koi pod oriz 2.471 hektar. Za normalno odvivawe na seidbenite aktivnosti i vegetacija na orizot, za teritorijata na celiot hidromeliorativen sistem, spored planot, neophodni se 90 milioni kubni metri voda, a vo momentov samo vo akumulacijata "Kalimanci" se akumulirani nad 100 milioni metri kubni korisna voda, {to e garancija deka vegetacijata na orizovata kultura bi trebalo da se odviva bez nekoi zna~ajni problemi.

Napadite {to NATO gi izvr{i vo Jugoslavija go voznemirija i naselenieto vo op{tinata Ko~ani. Spored informaciite od istra`uvawata koi gi napravi RTV Ko~ani, se ~uvstvuva mal pritisok na benzinskite pumpi i vo prehranbenite prodavnici, kade najgolema e pobaruva~kata za osnovnite produkti (bra{no, {e}er, zejtin, sol i dr.). Sepak, spored izjavite na oficijalnite lica, mesto za panika nema, zo{to vo momentov ima dovolni rezervi za podolg period. Site pretprijatija i institucii rabotat normalno, a vo op{tinata ne se zabele`ani begalci od zagrozenite podra~ja.

Vo organizacija na komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod" od Ko~ani i ARGE "Geothermie Mazedonien" od Linc, Avstrija, na 16. i 17. ovoj mesec, se odr`a rabotna sredba, t.n. workshop. Povod za organizirawe na sredbata be{e otpo~nuvaweto na rabotata vrz zaedni~kiot proekt za optimizacija na geotermalniot sistem "Geoterma" vo Ko~ani. Niz stru~ni predavawa bea izneseni niza to~ki od razvojot i iskoristuvaweto na geotermalnite sistemi voop{to, kako i svetskite iskustva vo toj pogled. Vo ramkite na workshop-ot pokraj eminentni stru~waci kompetentni za ispituvawata i primenata na geotermalnata energija od na{ata zemja, svoe aktivno u~estvo imaa i stru~ni lica vo ovaa oblast od Avstrija. Na sredbata, pokraj ostanatite gosti, prisustvuvaa i pretstavnici od Ministerstvoto za stopanstvo na Makedonija, ambasadorot na Republika Avstrija vo na{ata zemja, kako i ~lenovi na monitoring-konsultantskata grupa od "Kommunalkredit" od Viena koj ja obezbedi finansiskata pomo{ za geotermalniot sistem vo Ko~ani.

Po podolgo vreme, vo sredata, na 10. mart Grupacijata za proizvodstvo, dorabotka i plasman na orizovata arpa i beliot oriz, vo prostoriite na AD "@ito Oriz" odr`a raboten sostanok na koj tema za rasprava be{e pretstojnata seidba na orizot i problemite okolu otkupot na minatogodi{nite rekolti. Edinstveniot zaklu~ok {to proizleze od sostanokot e deka vo momentov se raspolaga so dovolni koli~ini voda, neophodna za seidbenite aktivnosti, dodeka proizvodstvenata cena e premnogu visoka za da bide konkurentna na stranskiot pazar, poradi {to otkupot se odviva mnogu ote`nato. Zatoa, be{e istaknato na sostanokot, neophodno e namaluvawe na tro{ocite za proizvodstvo (|ubre, seme, orawe, voden nadomest i sl.) so {to }e se postigne poniska proizvodna cena. Na sostanokot na Grupacijata za nov nejzin pretsedatel be{e izbran Vasilije Kladorabski, direktor na AD "@ito Oriz".

Fevruari

Prvite dve sedmici od ovoj mesec be{e period vo koj Republi~kiot centar za socijalni raboti vo sorabotka so op{tinskite centri ja sprovede akcijata "Zgri`uvawe deca vo drugi semejstva". Vakvata forma vo dr`avata postoi od odamna, me|utoa malku se koriste{e. Cel na akcijata e gra|anite podobro da go osoznaat nejzinoto zna~ewe, a na decata bez roditeli ili na onie koi `iveat vo semejstva so socijalni problemi da im se pomogne polesno da se socijaliziraat i da imaat normalno detstvo.

Iako za po~etokot na ovoj mesec se najavuvaa promeni na rakovodnite mesta vo site Podra~ni edinici pri ministerstvata na Vladata, kako i vo Javnite pretprijatija na lokalno nivo, sepak do toa (osven vo DE "Elektrodistribucija" - Ko~ani) ne dojde. Vo intervjuto za RTV Ko~ani, liderite na VMRO-DPMNE i DA za Ko~ani, istaknaa deka promeni sepak }e ima, a dosega se rabotelo na iznao|aweto vistinski lu|e. Promenite se o~ekuvaat kon po~etokot na mart.

Vo ramkite na aktivnostite za spre~uvawe na nedozvolena trgovija so oru`je, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti - UVR Ko~ani vo sorabotka so organite za bezbednost na Armijata na Republika Makedonija otkri devet lica {to se bavele so vakva dejnost. Pri toa se odzemeni 10 avtomatski pu{ki, eden pu{komitralez, edna boeva, edna lovxiska i edna trofejna pu{ka. Zapleneto e i pogolemo koli~estvo municija i okolu 1,5 kg. opojni sredstva. Oru`jeto e ukradeno minatata godina od kasarnite "Erebino" kaj Tetovo i "Ilinden" vo Skopje.

Januari

Edna od najgolemite firmi vo ovoj region, Industrijata za avtomobilski delovi, AD "Ruen" se zdobi so me|unaroden sertifikat na kvalitetot ISO 9002 {to go izdade britanskata sertifikatorska ku}a BVQI.

Minatata godina, poradi finansiski te{kotii vo DOO "Nova Trgovija" se povede ste~ajna postapka. Baraj}i izlez od te{kata sostojba, ste~ajniot upravnik Van~o \orgiev raspi{a licitacija za proda`ba na deloven prostor. Na licitacijata, koja se smeta za polovi~no uspe{na, be{e prodadena okolu edna tretina od predvideniot prostor. Toa verojatno }e doprinese licitacijata da se povtori vo po~etokot na idniot mesec.

Vo po`arot {to izbuvna vo eden od magacinite na AD ZIK "Ko~ansko Pole" se uni{teni okolu 32.000 kilogrami suva lucerka, koja se koristi za ishrana na kravite pri EE "Mlekarnica". Spored prvi~nite soznanija napravena e vkupna {teta od okolu petnaesetina iljadi germanski marki. Se pretpostavuva deka po`arot e podmetnat.

Nazad RTV Ko~ani Forum Linkovi Istoriski razvoj Mestopolo`ba Ko~ani denes