Make your own free website on Tripod.com


Nazad    RTV Ko~ani    Forum    Linkovi    Istoriski razvoj    Mestopolo`ba    Ko~ani denes
VESTI

2001 g.

JULI
Mladinska letna {kola na Ponikva
Smenet rakovodniot tim na AD "Ruen"
Ste~aj vo ZZ "Mo{a Pijade" - G. Podlog

JUNI
Regionalni sportski natprevari na penzionerite
Truewe so hrana

MAJ
Zavr{i 37-ot DAF
Odr`an gradskiot festival "Pazar na mo`nosti"

APRIL
Obid za kra`ba vo MB "Iskra"

MART
Drasti~no namaluvawe na povr{inite pod oriz
Privremeno iseleni od zagrozenite podra~ja
Odbele`an denot na krvodaritelstvoto

FEVRUARI
Prezentacija na Fondacijata "Konrad Adenauer"

JANUARI
Izbran najdobar sportist na 2000-ta
Predadena vo upotreba nova gradinka
Po`ar vo Agencijata za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelieto



2000 g.

DEKEMVRI
Ispolnet planot za krvodaruvawe
Odbele`an jubilejot na Radio Ko~ani
Zlaten medal za ko~anskiot oriz

NOEMVRI
Nagrada za TV Ko~ani
Radio Ko~ani - jubilej
Fateni bugarski dr`avjani

OKTOMVRI
Ko~anski denovi na orizot
Dogovor za sorabotka na Crveniot krst
Konstitutivna sednica na Sovetot na op{tinata
Teatarska premiera

SEPTEMVRI
Poseta na Tajvanskiot ambasador
Lokalni izbori 2000
Objasnuvawe (nov direktor na Radiotelevizija Ko~ani)



1999 g.

MAJ
Sostojba so kosovskite begalci vo Ko~ani
Nov direktor na Radiotelevizija Ko~ani

APRIL
Grabe` vo "Ko~ansko Pole"
Kosovski begalci vo Ko~ani
Kamen-temelnik vo NIGP "Evropa 92"
Sostojba vo AD "Ruen"

MART
19. sednica na Sovet na op{tinata
Plan za navodnuvawe
Sostojba po NATO-napadite vo SR Jugoslavija
Rabotna sredba za geotermalnata energija
Sednica na Grupacijata za orizoproizvodstvo

FEVRUARI
Zgri`uvawe deca vo drugi semejstva
Kadrovski promeni na rakovodnite mesta
Fateni {verceri so oru`je

JANUARI
Sertifikat ISO 9002 za AD "Ruen"
Licitacija na deloven prostor vo "Nova Trgovija"
Po`ar vo ZIK "Ko~ansko Pole"

2001 g.

Juli

  • Od 23 do 29 juli na{iot grad be{e doma}in na letnata {kola pod naslov "Funkcija i na~in na rabota na demokratskite institucii / me|unarodnite organizacii", koja se odr`a po inicijativa na Detskiot parlament na Ko~ani, a vo organizacija na germanskata fondacija "Konrad Adenauer". Stanuva zbor za {kola ~ija cel be{e mladite da se zapoznaat so principot na rabota, zada~ite i obvrskite na me|unarodnite organizacii i institucii, a u~esnici bea nad 70-tina ~lenovi na Detskiot parlament na Makedonija od dvaesetina gradovi i naseleni mesta vo dr`avata. Podeleni vo t.n. rabotilnici, posetitelite na {kolata vo {este rabotni denovi obrabotija pove}e aktuelni pra{awa od oblasta na demokratskite procesi kaj nas i vo svetot. Predava~i na {kolata bea Andreas Klajn, Nino Galeti, Hans Riser, d-r Ilija Todorovski,
    d-r Du{an Trajkovski, Qubomir Janev, Vasko Naumovski, Zlatko Filipovski i drugi. Me|u temite za koi se zboruva{e na predavawata karakteristi~ni bea onie za politi~kite sistemi na Germanija, SAD i Makedonija, za demokratskite procesi i sistemot na lokalnata samouprava kaj nas, organizacionata postavenost na Evropskata Unija i me|unarodnite organizacii i institucii, kako {to se: OBSE, Paktot za stabilnost vo Jugoisto~na Evropa, OON, UNICEF i UNDP. Osven toa, stana zbor i za pravata na decata i nivnata uloga vo sovremeniot svet, ulogata na semejstvoto vo op{testvoto, geografskite karakteristiki na Makedonija itn. Na krajot od raboteweto na {kolata bea sumirani i pretstaveni na postigawata od rabotilnicite.


  • Po dve odlo`uvawa na Sobranieto na akcionerite na eden od najgolemite ko~anski industriski kapaciteti, Industrijata za avtomobilski delovi "Ruen", vo sabotata, na 14 juli, kone~no e
    izvr{ena smena na Upravniot i Nadzorniot odbor na dru{tvoto, odnosno na kompletnoto rakovodstvo, na ~elo so direktorot Jordan Srebrenov. Pritoa za nov pretsedatel na Upravniot odbor e izbran Aleksandar Eftimov, ma{inski in`iner, koj prakti~no i }e ja izvr{uva funkcijata generalen direktor na AD "Ruen". Za pretsedatel na Nadzorniot odbor e izbran
    Du{an Krstev, ma{inski tehni~ar.

  • Vo edna od najgolemite zemjodelski zadrugi vo Makedonija, ZZ "Mo{a Pijade" od Gorni Podlog, denovive na predlog na Agencijata za sanacija na banki e povedena ste~ajna postapka. Ste~ajot e posledica na prezadol`enosta na Zadrugata ~ii obvrski godinava ja minaa granicata od 7 milioni germanski marki. Nepovolnite finansiski sostojbi vo poslednite nekolku meseci go blokiraa raboteweto na Zadrugata, koja nekolku meseci e bez struja, telefonski vrski i sli~no. Za ste~aen upravnik e postaven Qup~o Kozovski, diplomiran in`ener, inaku privaten biznismen.

    Juni

  • So u~estvo na op{tinskite zdru`enija na penzionerite od Berovo, Del~evo, Peh~evo, M. Kamenica, Vinica i Ko~ani na 15 juni se odr`aa regionalnite sportski natprevari, ~ii organizatori bea ko~anskite penzioneri. Pove}e od 100 u~esnici se natprevaruvaa vo 7 disciplini - tegnewe ja`e, {ah, frlawe |ule, strela{tvo, pikado, tr~awe i skok od mesto. Na krajot od natprevarite na najuspe{nite im bea dodeleni priznanija i diplomi. Vo disciplinata tegnewe ja`e - ma`i najdobra be{e ekipata na M. Kamenica, a kaj `enite ekipata od Berovo, dodeka vo strela{tvo i kaj ma`ite i kaj `enite najuspe{ni bea ko~an~ani. Vo {ah, vo ma{ka konkurencija najdobra be{e ekipata na doma}inite, dodeka vo `enska konkurencija na Zdru`enieto na penzionerite od Vinica. Ma{kata ekipa od Ko~ani be{e najdobra vo pikado, a kaj `enite najdobri bea del~ev~anki. Vo disciplinata frlawe |ule - poedine~no najdobri bea Svetislav Danevski i Stojna Mil~evska od M. Kamenica, dodeka vo tr~awe Zdravko Stamenkovski i Vera Jankulovska, isto taka od M. Kamenica. Vo disciplinata skok od mesto, {to se odr`a samo vo ma{ka konkurencija, najdobar be{e Sande Stamenkovski od M. Kamenica. Imaj}i predvid deka ekipite na Zdru`enieto na penzionerite od M. Kamenica osvoija najmnogu prvi mesta, ekipno toa go osvoi prvoto mesto i be{e proglaseno za najdobro.

  • Vo po~etokot na ovoj mesec vo Zavodot za zdravstvena za{tita - Ko~ani registrirano e truewe so hrana od privatni du}ani. Stanuva zbor za evidentirani 56 lica, vo najgolem broj deca do 10 godi{na vozrast, u~enici vo OU "Malina Popivanova". Zasega e poznato deka vo kriti~niot period ovie lica kupuvale sladoled i slatkarski proizvodi vo nekoj od kioscite vo blizina na u~ili{teto. Spored informaciite dobieni od d-r Qubinka Saltirova, specijalist epidemiolog, kaj 15 pacienti e izolirana bakterijata salmonela {to upatuva na zaklu~ok deka tie jadele zarazena hrana. Od vkupniot broj zaboleni, 18 lica se zadr`ani na lekuvawe vo infektivnoto oddelenie pri Medicinskiot centar vo [tip, a ostanatite se na doma{no lekuvawe. Od Ministerstvoto za zdravstvo e upateno barawe vo site maloproda`ni objekti vo koi se prodavaat prehranbeni artikli {to se lesno rasiplivi i so kratok rok na traewe, da se vr{i kontrola na nivnata ispravnost na sekoi 15 dena.

    Maj

  • So pretstavata na studentite od Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje "Piesa br. 27" i sve~enoto dodeluvawe na nagradite, na 31 maj se spu{ti zavesata na 37-ot Dramski amaterski festival, Ko~ani, 2001. Godina{niov festival na dramskite amateri se slu~i vo isklu~itelno
    te{ki uslovi i vo slo`ena op{testveno-politi~ka sostojba, vo koi i Ministerstvoto za kultura i op{tinata najdoa sili i dadoa poddr{ka Ko~ani po 25 pat da bide doma}in na dramskiot amaterski festival. Godinava ovoj jubilej se sovpadna so u{te eden - 40 godini od izvedbata na prvata amaterska pretstava. Od 46-te pretstavi od koi selektorot ima{e mo`nost da ja sostavi programata, publikata vide 14, od koi edinaeset bea vlezeni vo oficijalna konkurencija. Spored, kako {to velat samite ~lenovi, strogite kriterumi na `iri komisijata, nagradite na ovoj festival im pripadnaa na alternativnite viduvawa na pretstavite "Tetovirani du{i" i "Ontofobija", na teatarskite trupi "57" i "Plagijatori bez usul", od Mladinskiot kulturen centar vo Skopje na re`iserite Ruse Arsov i Bojan Trifunovski.


  • Na inicijativa na germanskata fondacija "Konrad Adenauer", a vo sorabotka so lokalnata samouprava na op{tinata, na 26. maj na platoto vo Trgovskiot centar vo Ko~ani se odr`a festivalot "Pazar na mo`nosti". Ovaa manifestacija, koja e del od proektot "Gra|anite za gra|anite", zna~i vklu~uvawe na na{iot grad vo odbele`uvaweto na 2001 godina kako Me|unarodna godina na volontarizmot. Vo ramkite na devet~asovnata kulturno-zabavna programa se pretstavija pove}e muzi~ki grupi, ansambli, poedinci i institucii, a preku posebni {tandovi na koi se prodavaa proizvodi i predmeti sozdadeni od gra|anite se sobiraa finansiski sredstva za posebna namena. Bidej}i `itelite na Ko~ani imaa mo`nost sami da odlu~uvaat za {to da se potro{at ovie pari, prifatena be{e edna blagorodna ideja so niv da bide izgraden detski zabaven park i igrali{te. Na festivalot be{e promovirana najnovata reklamna bro{ura za Ko~ani i za prvpat pe~atenata mapa na gradot.


  • April

  • No}ta me|u 25 i 26 april, nepoznati storiteli vlegle nasilno vo prostoriite na Mati~nata biblioteka "Iskra" i napravile nered. Po uvidot na nadle`nite policiski organi, konstatirano e deka storitelot ili storitelite ne ukrale ni{to, osven {to vo skoro site kancelarii gi rasfrlale knigite i arhivskiot materijal, a uni{tile i nekolku biroa i fotokopir ma{inata. Spored policijata, stanuva zbor za krivi~no delo "te{ka kra`ba vo obid", poradi {to se pravat napori za otkrivawe na storitelite. Inaku, od slu`bata za analitika pri UVR - Ko~ani e dobiena informacija deka brojot na kra`bite vo trgovski du}ani i stopanski objekti vo tekot na ovoj mesec osetno e zgolemen, pri {to e registrirana {teta od blizu 200.000 denari.


  • Mart

  • Iako spored planot za navodnuvawe od hidrosistemot "Bregalnica" se planira{e vo Ko~ansko da bidat zaseani 2.691 hektar pod oriz, sepak ovie povr{ini drasti~no se namaleni. Imeno, so korekcijata na planot za navodnuvawe, {to be{e objavena na 28 mart, e donesen zaklu~ok pod oriz ovaa godina da se zaseat samo 238 hektari. Pri~ina za vaka golemoto namaluvawe e nedostigot od voda vo akumulacijata "Kalimanci" kade se akumulirani 10.855.000 milioni kubni voda, {to zaedno so proto~nite vodi iznesuva zaliha od samo 12 milioni i 700 iljadi metri kubni. Za sporedba, za navodnuvawe na planiranite 2.691 hektar se o~ekuva{e da se raspolaga so blizu 53 milioni kubni metri voda. So korekcijata na planot ne se namaluvaat povr{inite {to }e bidat zaseani so drugi zemjodelski kulturi, odnosno ostanuvaat planiranite 1.531 hektar pod industriski, gradinarski i fura`ni kulturi i ovo{nite i lozovite nasadi.

  • Spored dobienata informacija od op{tinskata organizacija na Crven krst, poradi vlo{enata bezbednosna sostojba vo oddelni podra~ja od dr`avata, zaklu~no so 26 mart vo Ko~ani i Ko~ansko svoj privremen prestoj prijavile okolu 119 lica. Najgolem del od niv se od Tetovo, a gi ima i od Ki~evo i Kumanovo. Privremeno iselenite lica prestojuvaat kaj rodnini i prijateli vo Ko~ani, a mal del vo Podlog i Orizari. Vo Crveniot krst velat deka na site }e im e dadena neophodnata materijalna pomo{ spored mo`nostite na samata organizacija.

  • So prigodna sve~enost Op{tinskata organizacija na Crven krst Ko~ani go odbele`a 17 mart - Denot na krvodaritelstvoto vo Republika Makedonija. Po toj povod gradona~alnikot Qubomir Janev priredi priem za pretstavnicite i aktivistite na ko~anskiot Crven krst, pri {to go iska`a zadovolstvoto od prika`anite rezultati vo oblasta na dobrovolnoto krvodaruvawe vo tekot na minatata godina. Istot taka , be{e izrazena podgotvenost da im se dade poddr{ka na lu|eto koi na delo ja poka`uvaat svojata humanost. Na sredbata, gradona~alnikot be{e zapoznat so uspesite i problemite so koi se sre}ava Crveniot krst od Ko~ani, a posebno krvodaritelite. Gordost e {to minatata godina planot za krvodaruvawe e ispolnet so 110%, poradi {to se vbrojuvame me|u najaktivnite i najorganiziranite vo zemjava, re~e me|u drugoto d-r Mihail Ivanov, pretsedatel na op{tinskiot Crven krst - Ko~ani. Kako poseben problem be{e istakanto prostornoto pra{awe, poradi koe del od zacrtanite aktivnosti se so namalen intenzitet ili voop{to ne se realizirani. Vo delot na krvodaruvaweto problem e {to privatnite stopanski subjekti gi ukinaa site beneficii za krvodaritelite, {to mo`e da predizvika namaluvawe na nivniot broj. Na sve~enosta {to po povod Denot na krvodaritelstvoto se odr`a vo restoranot "Elpida", im bea dodeleni priznanija na site koi po 50, 70 i 100 pati daruvale krv. Za najuspe{no u~ili{te vo krvodaruvaweto priznanie dobi UCSO "Qup~o Santov", najaktivna stopanska organizacija e AD "Ruen", a najuspe{na mesna zaednica e MZ Sokolarci. Za pove}e od 100 pati daruvawe krv posebno priznanie i nagrada, TV priemnik, dobi Dragoqub Arsov od Sokolarci koj dosega 111 pati ja poka`al svojata humanost. Posebno priznanie za svojata aktivnost pak, od Crveniot krst na Makedonija dobi Stanicata za transfuziologija pri Medicinskiot centar - Ko~ani.


  • Fevruari

  • Na 7 o.m., se odr`a promocija na germanskata fondacija "Konrad Adenauer", koja vo sorabotka so lokalnata samouprava od op{tinata Ko~ani go izveduva proektot "Gra|anite za gra|anite". Stanuva zbor za manifestacija {to }e se odr`i kon krajot na mesec maj, a na koja so svoite karakteristiki, celi i poznavawa }e se pretstavat nevladinite organizacii, zdru`enijata na gra|ani i poedinci od celata op{tina. Realiziraweto na proektot ima za cel da ja pottikne dobrovolnata gra|anska anga`iranost, {to se sovpa|a so odbele`uvaweto na 2001 godina, kako Godina na volontarizmot.


  • Januari

  • Vo organizacija na op{tinskiot Sojuz na sportovite i sportskite novinari od op{tinata se odr`a manifestacijata "Izbor na sportist 2000". Za postignatite rezultati vo karate sportot na doma{nata i me|unarodnata scena, za najdobar sportist za 2000-ta godina be{e proglasen Blagoj Arsov, ~len na karate klubot "Partizan" od Ko~ani. Titulata najuspe{na ekipa mu pripadna na Gradskiot {ahovski klub "Ko~ani Univerzalpromet", a trenerot na klubot Vlatko Trkaqanov
    be{e proglasen za najuspe{en trener. Tradicionalno, sekoja godina na izborot na sportist na godinata se dodeluva i priznanie za najdobar sportski novinar. Ova priznanie za minatata godina mu pripadna na Ilija Vu~kovski, dopisnik na vesnicite "Ve~er" i "Makedonski sport". Za osobeni zaslugi vo afirmacijata na sportot od Ko~ani na doma{en i me|unaroden plan priznanija dobija Qup~o Janev, sudija vo borewe - sloboden stil, koj u~estvuva{e na Olimpijadata vo Sidnej, kako i Qup~o Xamov, trener na `enskiot ko{arkarski klub "Ko~ani".


  • Vo petokot, na 19. januari vo upotreba be{e predaden objektot na novata detska gradinka vo blizina na Gradskiot pazar. Ovoj objekt, ~ija izgradba trae{e dvaesetina godini, e zavr{en so finansiska pomo{ od Vladata na Republika Kina - Tajvan. Na otvoraweto na novata gradinka prisustvuvaa tajvanskiot ambasador Piter ^eng, vo pridru`ba na svoite sorabotnici, ministerot za trud i socijalna politika Bedredin Ibraimi i drugi gosti i gra|ani. Kako {to istakna gospodinot ^eng, ovoj objekt e vo nizata od 6 infrastrukturni proekti {to gi pomaga negovata Vlada, a iznosot na vlo`enite sredstva se dvi`i okolu 22 milioni denari. Koristeweto na prostoriite na novata gradinka }e zapo~ne denovive.

  • Utroto, na 3. januari, okolu 7 ~asot, vo prostoriite na Agencijata za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto -Rabotna edinica Ko~ani, izbuvna po`ar vo koj izgorea kompletnata oprema i inventar. Imaj}i predvid deka stanuva zbor za baraka so drvena konstrukcija, razbirlivo e zo{to protivpo`arnata edinica mo`e{e mnogu malku da stori, iako brzo pristigna na mestoto na nastanot. Pri~ina za nastanuvawe na po`arot e kratkiot spoj vo elektri~nata instalacija, koj najverojatno nastanal poradi nestru~no priklu~uvawe na tri termo pe~ki, od koi ednata ostanala vklu~ena za vreme na novogodi{nite praznici. Uvid vo nastanot izvr{ija stru~ni ekipi od UVR - Ko~ani, od Osiguritelnata kompanija "Vardar" i od direkcijata na Agencijata za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto od Bitola. Procenkata na {tetata se u{te e vo tek, no spored prvi~nite soznanija se ocenuva deka taa mo`e da dostigne i nad 60.000 germanski marki.


  • 2000 g.

    Dekemvri

  • "Planot za krvodaruvawe za 2000-ta godina e ispolnet 100 procentno, pa duri za izvesen procent e i natfrlen. Od postignatite rezultati sme kompletno zadovolni, posebno {to sme me|u retkite op{tinski organizacii vo Makedonija koi imaat vakov u~inok, za {to dosega pove}epati sme se zdobile so visoki dr`avni priznanija"- istakna me|u drugoto Stojanka Koceva, sekretar na ko~anskiot Crven krst, vo intervjuto za RTV Ko~ani. "Za pofalba se krvodaritelite vo srednite u~ili{ta, kako i vrabotenite vo nekolku ko~anski pretprijatija, koi iska`aa nesebi~na humanost i se odzvaa na na{ite povici. Sepak, ovde ne zastanuvame, tuku ve}e e pri kraj planot za dobrovolno krvodaruvawe za narednata 2001 godina, koj isto taka se nadevame deka }e bide potpolno ispolnet."

  • Na 22-ri ovoj mesec so prigodna sve~enost be{e odbele`ana 45 godi{ninata od osnovaweto i rabotata na Radio Ko~ani. Po toj povod, na proslavata bea pokaneti pogolem del od lu|eto koi dale sopstven pridones vo razvojot na na{iot medium vo celiot toj period. Od imeto na vrabotenite vo Radiotelevizija Ko~ani i od svoe li~no ime blagodarnost za naporite {to bile napraveni ovaa informativna ku}a da opstoi, upati v.d. direktorot Serafim Serafimov. Zboruvaj}i pred prisutnite gosti, toj vo svojot pozdraven govor me|u drugoto se osvrna na periodot vo koj se zapo~nalo so rabota, pa se do denes. Vo ramkite na sve~enosta, po povod jubilejot na pove}e zaslu`ni nekoga{ni i sega{ni rabotnici vo radioto im bea vra~eni blagodarnici. Ednoglasna be{e `elbata na nekoga{nite tvorci na radio programata, nivnoto Radio Ko~ani u{te dolgo da opstojuva vo vremeto i da do~eka u{te pogolemi jubilei.

  • Na manifestacijata "Eureka 2000" koja se odr`a vo Brisel, Belgija, ko~anskiot oriz se zdobi so zlaten medal za kvalitet. Ova visoko me|unarodno priznanie e dobieno vrz osnova na elaboratot {to minatata godina go izgotvi stru~en tim od Institutot za oriz od Ko~ani, vo koj se precizirani karakteristikite {to orizot treba da gi ispolnuva za da ja dobie oznakata "Ko~anski oriz". Pokraj toa, od Biroto za za{tita na industriskata sopstvenost na ko~anskiot oriz mu e dodelena plaketa za prva priznaena oznaka za poteklo na proizvod.
    "So nagradite dobieni vo Brisel, orizot proizveden vo Ko~anskata kotlina ja dobiva osnovnata za{tita na geografskoto poteklo - veli m-r Dobre Andov, upravnik na Institutot za oriz - {to zna~i deka sekoj proizvoditel koj }e saka da ja koristi oznakata "Ko~anski oriz" }e mora da doka`e deka negoviot proizvod gi ispolnuva karakteristikite definirani vo elaboratot".

  • Noemvri

  • Na 30. noemvri i 1. dekemvri, vo hotelot "Molika" na Pelister kaj Bitola, se odr`aa 25-te Denovi na makedonskoto radio 2000, ~ij doma}in be{e Radio Bitola koja odbele`uva 50 godini od svoeto postoewe. Na ovaa smotra na najdobrite programski ostvaruvawa na 29-te radio stanici-~lenki na Zdru`enieto na javnite lokalni radiodifuzni pretprijatija na Makedonija,
    u~estvuva{e i RTV Ko~ani. Vo natprevaruva~kiot del na manifestacijata bea odredeni pet kategorii za radio produkcijata i 2 kategorii za televiziski emisii. Radio Ko~ani u~estvuva{e vo tri kategorii - dnevno-informativni emisii, emisii na narodna i emisii na zabavna muzika, dodeka Televizija Ko~ani u~estvuva{e vo dvete kategorii - dokumentarni emisii i TV reporta`a. Pritoa, nagrada za najdobro scenario dobi dokumentarnata emisija pod naslov "Svoj na svoeto" na avtorot Toni Ajtovski, a vo produkcija na Televizija Ko~ani. Zabavno-muzi~kata emisija "Rok progresija" ~ij avtor e Il~o Lazarovski dobi javna pofalba.


  • Na 29. noemvri Radio Ko~ani ja odbele`a 45 godi{ninata od svoeto postoewe. Imeno, na ovoj den, 1955 god. oficijalno e registrirano formiraweto na ovaa radio stanica, treta po red vo Makedonija (po Radio Skopje i Radio Bitola). Iako ovoj datum se zema kako oficijalen za po~etok na rabotata na radioto, istoto postoelo nekolku godini pred toa, no se vodelo kako t.n. lokalna razglasna stanica.

  • Kon krajot na minatiot mesec, na vlezot od Ko~ani, vo blizina na naselbata Orizari, organite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti - UVR Ko~ani otkrija grupa dr`avjani na Republika Bugarija koja vo na{ata zemja vnela pogolema koli~ina stoka za {iroka potro{uva~ka, so namera istata da ja prodade na nelegalen na~in. Spored informacijata dobiena od Zoran Trajanov, pretsedatel na Osnovniot sud - Ko~ani, stanuva zbor za vkupno 18 lica koi so avtobus vlegle na teritorijata na R. Makedonija preku grani~niot premin Del~evo, a pri kontrolata na
    soobra}ajnata policija e otkrieno deka so sebe nosat golema koli~ina vredna tekstilna, elektronska i metalna stoka. Od dobienite informacii pri razgovorot so licata e zaklu~eno deka stokata bilo planirano da se transportira do Tetovo kade trebalo nelegalno da se prodade. Soglasno zakonskite propisi, site 18 lica se privedeni vo UVR - Ko~ani i protiv niv e podnesena prekr{o~na prijava, a sudot gi kaznil so pari~ni kazni {to se propi{ani so zakon. Bidej}i del od niv ne mo`ele da ja platat pari~nata kazna, bile isprateni na izdr`uvawe zatvorska kazna vo traewe od po dva dena. Isto taka izre~ena e merka proteruvawe od teritorijata na Republika Makedonija.

  • Oktomvri

  • Od 20-ti do 22-ri oktomvri se odr`a kulturno-stopanskata manifestacija "Ko~anski denovi na orizot 2000". Ovaa godina vo nejzini ramki bea vklu~eni nekolku aktivnosti {to go odbele`aa periodot na `etvata na najzna~ajnata zemjodelska kultura vo Ko~ansko. Vo ramkite na proektot "^ista i zelena Makedonija" {to se sproveduva vo organizacija na UNDP(Programa za razvoj pri Obedinetite nacii) vo OU "Nikola Karev" se odr`a likoven natprevar za u~enicite od osnovnite u~ili{ta od op{tinata, pri {to akcent vo tvoreweto na decata be{e daden na gri`ata i jakneweto na svesta za za~uvuvawe na `ivotnata sredina. Vo Centarot za detsko tvore{tvo "ASNOM" se odr`a detskiot poetski festival "Oktomvriski iskri~ki" na koj zedoa u~estvo pedesetina u~enici od osnovnite u~ili{ta so svoi poetski tvorbi na tema "Detski svet". Vo prostoriite na Domot na kulturata "Beli mugri" be{e otvorena likovna izlo`ba na koja be{e pretstaven del od likovnite tvorbi sozdadeni na 19-ta me|unarodna likovna manifestacija "Mal bitolski Monmartr" i "Pelisterska rapsodija" {to se odr`uva vo Bitola. Isto taka, vo prostoriite na Domot be{e postavena izlo`ba na zemjodelski proizvodi karakteristi~ni za ko~anskiot kraj, pri {to posetitelite imaa mo`nost da gi vidat postigawata na zemjodelcite od ovoj region. Vo organizacija na p~elarskoto zdru`enie "Matica" be{e organizirana izlo`ba na p~elni proizvodi i tehnologija za proizvodstvo na med. Za qubitelite na folklorot se odr`a folklorno defile po ulicite na gradot, a na koncertot pod naziv "Ko~ani igra" vo salata na Domot na kulturata nastapija folklorni ansambli od nekolku kulturno-umetni~ki dru{tva vo zemjata. Velosipedskiot klub "Ciklet Delikates" be{e organizator na velosipedska trka niz gradot i po okolnite naseleni mesta, koja ima{e rekreativna cel i nose{e naziv "Site na velosiped". Me|u aktivnostite povrzani so manifestacijata "Ko~anski denovi na orizot 2000" vredno e da se spomene i koncertot na seriozna muzika {to se odr`a vo salonot na Osnovnoto muzi~ko u~ili{te "Stevan Mokrawac", a na koj nastapija u~enici i studenti od srednoto muzi~ko u~ili{te i Fakultetot za muzi~ki umetnosti od Skopje. Vo ramkite na manifestacijata se odr`a i tradicionalniot Ko~anski pana|ur.

  • Na 20-ti oktomvri kako gosti na Op{tinskata organizacija na Crven krst vo Ko~ani prestojuvaa pretstavnici na Crveniot krst od Ba~ka Topola, Sojuzna Republika Jugoslavija. Povod za ovaa poseta be{e potpi{uvaweto na zaedni~ki dogovor za me|usebna sorabotka. Kako {to, me|u drugoto, be{e istaknato na sve~enosta po toj povod, vakviot ~in zna~i svoevidno zbratimuvawe na ovie dve srodni organizacii i sigurna osnova za natamo{na pobliska sorabotka na kulturen i stopanski plan me|u Ko~ani i Ba~ka Topola.

  • Vo petokot, na 13 ovoj mesec, Sovetot na op{tinata Ko~ani ja odr`a svojata prva sednica vo noviot sostav. Na ovaa konstitutivna sednica, koja ima{e sve~en karakter, na novite ~lenovi na Sovetot im bea verifikuvani mandatite za naredniot ~etirigodi{en mandat. Voedno tie dadoa sve~eni izjavi po povod oficijalnoto stapuvawe vo Sovetot, vetuvaj}i deka }e rabotat sovesno i ~esno, vo imeto na gra|anite koi gi izbrale. Na sednicata, osven formiraweto na dve komisii {to se neophodni za natamo{nata rabota, be{e izbran i Pretsedava~ za naredniot mandaten period. Na predlog na Komisijata za mandatni pra{awa, izbor i imenuvawa za ovaa funkcija be{e izbran d-r Todor Pa{ovski, so 11 glasovi "za" i 8 "protiv". Inaku, gospodinot Pa{ovski pretsedava{e so Sovetot na op{tinata i vo izminatite ~etiri godini. Od sovetnicite be{e dadeno ovlastuvawe dosega{niot sekretar na Sovetot, gospo|a Milka Aleksandrova, da ja vr{i ovaa funkcija do narednata sednica, koga bi trebalo da bide izbran nov sekretar.

  • Dramskoto studio pri Domot na kulturata "Beli mugri" se pretstavi so najnovoto ostvaruvawe vo ovaa teatarska sezona. Stanuva zbor za pretstavata "Makbet" od E`en Jonesko. Vo tekot na izminatite ne{to pove}e od dva meseca mladite akteri rabotea na podgotovkata na ovoj dramski tekst, a seto toa se odviva{e pod re`iserskata palka na mladiot ko~an~anec Pero Danilovski, inaku student na otsekot za re`ija pri Nacionalnata akademija za teatar i film vo Sofija, Republika Bugarija. Ovaa pretstava-prvenec na Danilovski e prodol`uvawe na uspehot {to be{e zabele`an minatata godina so u{te eden tekst od istiot avtor. Potvrda za ova be{e polniot salon na Domot na kulturata i zadovolstvoto od videnoto {to publikata go iska`a so dolgotrajniot aplauz na krajot od samata pretstava.

  • Septemvri

  • Na 28 septemvri vo poseta na Ko~ani prestojuva{e ambasadorot na Republika Kina (Tajvan) vo Makedonija, g-dinot Piter ^eng so svoite sorabotnici. Vo ramkite na svojot raboten prestoj, toj go poseti klonot br. 4 na detskata ustanova "Pavlina Veljanova" (vo blizina na Gradskiot pazar), koj se u{te e vo izgradba, a za ~ie dovr{uvawe so svoja donacija ve}e u~estvuva tajvanskata Vlada. Gospodinot ^eng isto taka go poseti i detskoto odmorali{te na Ponikva (Osogovskite Planini) koe se renovira so finansiska pomo{ od negovata zemja. Za izveduvawe na rabotite na dvata spomenati objekta Vladata na Republika Kina (Tajvan) }e investira nad 350.000 germanski marki. Vo tekot na posetata na Ko~ani, tajvanskiot ambasador se sretna i so sopstvenicite i menaxerite na nekolku pretprijatija, pri {to se zapozna so mo`nostite za davawe tajvanska pomo{ i za ko~anskoto stopanstvo.

  • Na 10. septemvri vo Makedonija se odr`aa vtorite lokalni izbori. Vo op{tinata Ko~ani za gradona~alnik bea predlo`eni trojca kandidati: Qubomir Janev od koalicijata na SDSM, LDP, LD i SPM, ^ime Angelov od VMRO-VMRO i Dragi Serafimov od koalicijata VMRO-DPMNE i DA. Spored podatocite od Op{tinskata izborna komisija, najgolem broj glasovi osvoi Qubomir Janev, so {to stana nov gradona~alnik za vo narednite 4 godini. Pritoa toj go ostvari zakonskiot optimum za pobeda u{te vo prviot krug. [to se odnesuva do sovetni~kite mesta, vo Sovetot na
    op{tina Ko~ani koalicijata SDSM, LDP, LD i SPM ima 11 mesta, a koalicijata VMRO-DPMNE i DA ima 8 mesta.

  • Poradi subjektivni pri~ini (nedorazbirawa so dosega{niot v.d. direktor) vestite na WEB stranicata na Radiotelevizija Ko~ani ne bea dopolnuvani. Imaj}i predvid deka od juli ovaa godina na negovo mesto, za nov direktor e nazna~en g-din Serafim Serafimov, stranicata povtorno redovno }e se dopolnuva, a vestite }e se objavuvaat spored svojata aktuelnost.



  • 1999 g.

    Maj

  • Vo petokot, na 7 o.m. vo Ko~ani prestojuva{e g-din Jasutaka Kato, pretstavnik na Me|unarodnata federacija na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina, pri {to ostvari rabotna poseta na begalcite od Kosovo vo op{tinata. Gospodin Kato se zapozna so uslovite vo koi `iveat ovie lica, kako i so potrebite {to gi imaat vo novata sredina. Istaknuvaj}i deka e svesen oti pomo{ta {to dosega ja primile e nedovolna, toj izrazi nade` deka sostojbata }e se podobri i deka o~ekuva tie naskoro da se vratat vo svoite mesta na `iveewe. Gospodinot Kato be{e informiran deka momentno vo op{tinskiot Crven krst - Ko~ani se registrirani 35 lica od SR Jugoslavija, koi primaat humanitarna pomo{.

  • Spored odlukata na Vladata na Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 6. april 1999 god. doneseno e re{enie za razre{uvawe na dosega{niot direktor na Radio televizija Ko~ani, Mihail Stefanov, a na negovo mesto za v.d. direktor e nazna~en Venco Donev, profesor po kni`evnost.
  • April

  • Vo rabotnata edinica "Oran`erii" koja raboti vo sostav na AD ZIK "Ko~ansko Pole", no}ta pome|u 28. i 29. april e izvr{en grabe` vo koj se ukradeni pari vo vrednost od nad 25.000 germanski marki. Parite se nao|ale vo blagajni~kata kasa, pri {to izvr{itelite na grabe`ot koristele elektri~na dup~alka so koja ja uni{tile bravata na kasata. Stanuva zbor za pari od dnevniot promet so oran`eriski proizvodi, koi poradi proda`bata {to traela do docnite popladnevni ~asovi, ne bile uplateni vo Zavodot za platen promet. Istragata e vo tek.

  • Spored informacijata od Op{tinskata organizacija na Crven krst, vo op{tinata Ko~ani dosega (22. april) se registrirani vkupno 29 lica od SR Jugoslavija, koi se zdobile so statusot na humanitarno zgri`eni lica.

  • I pokraj te{kite uslovi za stopanisuvawe, vo NIGP "Evropa 92" (na 14. april) be{e postaven kamen-temelnik na nov deloven objekt, koj vo najgolem del }e bide koristen kako proizvoden i magacinski prostor. Investicijata vo celost e na pretprijatieto, a izgradbata se o~ekuva da
    zavr{i do krajot na godinata. Izveduva~ na grade`nite raboti e GP "Beton-Ko~ani".

  • Voenata sostojba vo SR Jugoslavija doprinese stopanskite subjekti vo Makedonija, a so toa i vo op{tinata Ko~ani da se najdat vo nezavidna ekonomska polo`ba. Na sredbata so novinarite {to se odr`a vo AD "Ruen", direktorot Jordan Srebrenov informira{e za momentnata sostojba vo ova pretprijatie, pritoa istaknuvaj}i deka spored planot za ovaa godina se predviduvalo izvozot vo Jugoslavija da iznesuva okolu 40% od vkupniot izvoz na "Ruen" ili okolu 10 milioni germanski marki, dodeka od istite prostori bil planiran uvoz na repromaterijali vo vrednost od okolu 7 milioni marki. Me|u najgolemite problemi e {to edna od osnovnite surovini, t.n. odlivci, koi mese~no se tro{at vo koli~ina od okolu 400-500 toni, se uvoz od Jugoslavija, {to zna~i nemo`nost za nivno obezbeduvawe. Isto taka, "Ruen" vo fabrikata "Crvena zastava" vo Kraguevac ima vlo`eno 290 razli~ni tipovi sopstven alat. Se pravat napori da se iznajdat na~ini za snabduvawe so surovini od drugi proizveduva~i, zo{to vo sprotivno neminovno }e bide zatvoraweto na nekoi proizvodni pogoni.
  • Mart

  • Sovetot na op{tinata (na 31. o.m.) ja odr`a svojata redovna 19. sednica na koja sovetnicite raspravaa po ~etirinaeset to~ki od dnevniot red, od koi pogolemiot del bea od oblasta na komunalnite dejnosti. Na sednicata be{e usvoen izve{tajot za rabotata na KJP "Vodovod", a be{e razgledana i informacijata za stepenot na realizacijata na proektot "Fabrika za voda". So zaklu~ok vo naredniot period da se intenzivira aktivnosta za izgradba na gradskata kapela, Sovetot na op{tinata ja usvoi i informacijata za nejzinata dosega{na izgradenost. Bea odobreni 50.000 denari za potrebite na Festivalot na detska pesna "Pinokio 99". Predlogot na Gradona~alnikot na op{tinata, za direktor na Javnoto pretprijatie "Ko~ani" da bide imenuvan Qup~o Beli~ev, naide na reakcija kaj sovetni~kata grupa na VMRO-DPMNE i istiot ne be{e usvoen. Na funkcijata v.d. direktor i ponatamu ostanuva Petar Minov.

  • Spored planot za navodnuvawe na Vodostopanskoto pretprijatie "Bregalnica", od hidromeliorativniot sistem "Bregalnica", vo podsistemot "Ko~ansko pole" godinava }e se navodnuvaat 3.355 hektari, od koi pod oriz 2.471 hektar. Za normalno odvivawe na seidbenite aktivnosti i vegetacija na orizot, za teritorijata na celiot hidromeliorativen sistem, spored planot, neophodni se 90 milioni kubni metri voda, a vo momentov samo vo akumulacijata "Kalimanci" se akumulirani nad 100 milioni metri kubni korisna voda, {to e garancija deka vegetacijata na orizovata kultura bi trebalo da se odviva bez nekoi zna~ajni problemi.

  • Napadite {to NATO gi izvr{i vo Jugoslavija go voznemirija i naselenieto vo op{tinata Ko~ani. Spored informaciite od istra`uvawata koi gi napravi RTV Ko~ani, se ~uvstvuva mal pritisok na benzinskite pumpi i vo prehranbenite prodavnici, kade najgolema e pobaruva~kata za osnovnite produkti (bra{no, {e}er, zejtin, sol i dr.). Sepak, spored izjavite na oficijalnite lica, mesto za panika nema, zo{to vo momentov ima dovolni rezervi za podolg period. Site pretprijatija i institucii rabotat normalno, a vo op{tinata ne se zabele`ani begalci od zagrozenite podra~ja.

  • Vo organizacija na komunalnoto javno pretprijatie "Vodovod" od Ko~ani i ARGE "Geothermie Mazedonien" od Linc, Avstrija, na 16. i 17. ovoj mesec, se odr`a rabotna sredba, t.n. workshop. Povod za organizirawe na sredbata be{e otpo~nuvaweto na rabotata vrz zaedni~kiot proekt za optimizacija na geotermalniot sistem "Geoterma" vo Ko~ani. Niz stru~ni predavawa bea izneseni niza to~ki od razvojot i iskoristuvaweto na geotermalnite sistemi voop{to, kako i svetskite iskustva vo toj pogled. Vo ramkite na workshop-ot pokraj eminentni stru~waci kompetentni za ispituvawata i primenata na geotermalnata energija od na{ata zemja, svoe aktivno u~estvo imaa i stru~ni lica vo ovaa oblast od Avstrija. Na sredbata, pokraj ostanatite gosti, prisustvuvaa i pretstavnici od Ministerstvoto za stopanstvo na Makedonija, ambasadorot na Republika Avstrija vo na{ata zemja, kako i ~lenovi na monitoring-konsultantskata grupa od "Kommunalkredit" od Viena koj ja obezbedi finansiskata pomo{ za geotermalniot sistem vo Ko~ani.

  • Po podolgo vreme, vo sredata, na 10. mart Grupacijata za proizvodstvo, dorabotka i plasman na orizovata arpa i beliot oriz, vo prostoriite na AD "@ito Oriz" odr`a raboten sostanok na koj tema za rasprava be{e pretstojnata seidba na orizot i problemite okolu otkupot na minatogodi{nite rekolti. Edinstveniot zaklu~ok {to proizleze od sostanokot e deka vo momentov se raspolaga so dovolni koli~ini voda, neophodna za seidbenite aktivnosti, dodeka proizvodstvenata cena e premnogu visoka za da bide konkurentna na stranskiot pazar, poradi {to otkupot se odviva mnogu ote`nato. Zatoa, be{e istaknato na sostanokot, neophodno e namaluvawe na tro{ocite za proizvodstvo (|ubre, seme, orawe, voden nadomest i sl.) so {to }e se postigne poniska proizvodna cena. Na sostanokot na Grupacijata za nov nejzin pretsedatel be{e izbran Vasilije Kladorabski, direktor na AD "@ito Oriz".

  • Fevruari

  • Prvite dve sedmici od ovoj mesec be{e period vo koj Republi~kiot centar za socijalni raboti vo sorabotka so op{tinskite centri ja sprovede akcijata "Zgri`uvawe deca vo drugi semejstva". Vakvata forma vo dr`avata postoi od odamna, me|utoa malku se koriste{e. Cel na akcijata e gra|anite podobro da go osoznaat nejzinoto zna~ewe, a na decata bez roditeli ili na onie koi `iveat vo semejstva so socijalni problemi da im se pomogne polesno da se socijaliziraat i da imaat normalno detstvo.

  • Iako za po~etokot na ovoj mesec se najavuvaa promeni na rakovodnite mesta vo site Podra~ni edinici pri ministerstvata na Vladata, kako i vo Javnite pretprijatija na lokalno nivo, sepak do toa (osven vo DE "Elektrodistribucija" - Ko~ani) ne dojde. Vo intervjuto za RTV Ko~ani, liderite na VMRO-DPMNE i DA za Ko~ani, istaknaa deka promeni sepak }e ima, a dosega se rabotelo na iznao|aweto vistinski lu|e. Promenite se o~ekuvaat kon po~etokot na mart.

  • Vo ramkite na aktivnostite za spre~uvawe na nedozvolena trgovija so oru`je, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti - UVR Ko~ani vo sorabotka so organite za bezbednost na Armijata na Republika Makedonija otkri devet lica {to se bavele so vakva dejnost. Pri toa se odzemeni 10 avtomatski pu{ki, eden pu{komitralez, edna boeva, edna lovxiska i edna trofejna pu{ka. Zapleneto e i pogolemo koli~estvo municija i okolu 1,5 kg. opojni sredstva. Oru`jeto e ukradeno minatata godina od kasarnite "Erebino" kaj Tetovo i "Ilinden" vo Skopje.


  • Januari

  • Edna od najgolemite firmi vo ovoj region, Industrijata za avtomobilski delovi, AD "Ruen" se zdobi so me|unaroden sertifikat na kvalitetot  ISO 9002  {to go izdade britanskata sertifikatorska ku}a  BVQI.

  • Minatata godina, poradi finansiski te{kotii vo DOO "Nova Trgovija" se povede ste~ajna postapka. Baraj}i izlez od te{kata sostojba, ste~ajniot upravnik Van~o \orgiev raspi{a licitacija za proda`ba na deloven prostor. Na licitacijata, koja se smeta za polovi~no uspe{na, be{e prodadena okolu edna tretina od predvideniot prostor. Toa verojatno }e doprinese licitacijata da se povtori vo po~etokot na idniot mesec.

  • Vo po`arot {to izbuvna vo eden od magacinite na AD ZIK "Ko~ansko Pole" se uni{teni okolu 32.000 kilogrami suva lucerka, koja se koristi za ishrana na kravite pri EE "Mlekarnica". Spored prvi~nite soznanija napravena e vkupna {teta od okolu petnaesetina iljadi germanski marki. Se pretpostavuva deka po`arot e podmetnat.
  • Nazad    RTV Ko~ani    Forum    Linkovi    Istoriski razvoj    Mestopolo`ba    Ko~ani denes
    Updated on 06.06.2001  Copyright© 1999 Toni Ajtovski